Dejstva o alkoholu

Alkohol se pogosto uporablja kot sopomenka za pijače, ki vsebujejo etanol ali etilni alkohol, kamor sodijo vsa piva, vina in žgane pijače. Alkohol nastane med procesom fermentacije, njegova kemijska formula pa je CH3CH2OH, kar pomeni, da je sestavljen iz ogljika, vodika in kisika (vsebuje torej t. i. OH skupino).

Da bi dobili etanol, morajo žita, sadje ali zelenjavo izpostaviti procesu, ki se imenuje fermentacija, natančneje alkoholna fermentacija ali alkoholno vrenje. To je biokemični proces, v katerem se ogljikovi hidrati, v ožjem pomenu glukoza oz. sladkor, spremenijo v etanol in ogljikov dioksid. Vino se proizvaja s fermentacijo sadja, predvsem grozdja, medtem ko so fermentirana žita, kot sta ječmen in rž, osnova za pivo in večino žganih pijač.

Žgane pijače dobijo z destilacijo. S tem postopkom odstranimo del vode, s čimer dosežemo višjo stopnjo alkohola in močnejšo aromo. Postopek destilacije raztopi kmetijske proizvode (kot so grozdje, drugo sadje, sladkorni trs, melasa, krompir, žita itd.).

Nekatere alkoholne pijače so destilati samo osnovnih surovin (viski, vodka itd.). Posledica tega je, da energijska vsebnost prihaja skoraj v celoti iz alkohola: en gram alkohola vsebuje približno 7 kalorij. Nekatere pijače pa lahko vsebujejo tudi sladkor in arome, so lahko macerirane itd. Posledica tega je, da energijska vsebnost določenih pijač lahko mnogo višja, na primer piva in likerjev.

Vsaka alkoholna pijača, ne glede na to, ali gre za pivo, vino ali žgano pijačo, vsebuje etanol oz. etilni alkohol. Na okus in kakovost pijače pa vplivajo še ostale sestavine.

Pomembno si je zapomniti, da je alkohol vedno alkohol. »Varnejše« oblike alkoholnih pijač ne obstajajo, saj je pomembno le, koliko čistega alkohola popijete, in ne, s katero vrsto alkoholne pijače ga zaužijete.